Izolacija mansarde
By Streha je najpomembnejši del zgradbe, kadar želimo objekt zaščititi pred vplivi iz narave in je v večini primerov postavljena poševno, z lesenim ostrešjem – poševna streha. Življenje v mansardi je lahko zelo udobno, to pa samo, če streho dovolj dobro in kvalitetno izoliramo, kar pomeni da okoli sebe naredimo pregrado pred vplivi iz narave, ki so lahko zelo neprijetni in vplivajo na ugodje bivanja. Najbolj poznana so nam visoka temperaturna nihanja mraz-vročina. Streha ni samo zato da prepreči visoke temperaturne spremembe v našem stanovanju, ampak tudi zato da pravilno uravnava fizikalne procese povezane s tem. Bolj preprosto povedano, preprečevati mora nastajanje vode-kondenza, zaradi katerega se konstrukcija hitro uniči. Sicer pa je izolacija mansarde zelo dobra dolgoročna investicija z garantiranim donosom. Več o izolaciji mansarde pa najdete tu.
ALI STE VEDELI ?
Izolacija fasade in mansarde zelo doprineseta pri varčevanju z energijo. S fasadno izolacijo zmanjšate porabo energije za ogrevanje za 35-40%, pri izolaciji mansarde pa 15-20%.
Pomembna sta izbira materialov ter izvedba
Streha mora biti skrbno načrtovana in odlično izdelana. Poleg kritine, ki na fizikalne lastnosti strehe sicer nima vpliva, so za konstrukcijo večjega pomena tipično sloji za sestavo strehe :
– zračni kanal (prezračevanje konstrukcije)
– sekundarna kritina (preprečuje vdor vode v konstrukcijo)
– IZOLACIJA (toplotno, zvočno in požarno izolira!)
– parna zapora ali ovira (uravnava prehod vodne pare)
V spodnji tabeli si lahko ogledamo debeline potrebne za enakovreden učinek po kriterijih :
| deklarirana toplotna prevodnost λ | potrebna debelina za minimalne zahteve po PURES 2 – U=0,20 W/m2K | potrebna debelina za pogoj trenutnega razpisa za subvencijo – |
U=0,18W/m2Kpotrebna debelina za doseganje priporočenih vrednosti –
U=0,15 W/m2KUnifit 0320,032 W/mK16 cm18 cm22 cmUnifit 0350,035 W/mK18 cm20 cm24 cmClassic 0400,040 W/mK20 cm24 cm28 cm
S to tabelo smo tudi že odgovorili na vprašanje o debelinah ki so potrebne za toplotno izolacijo.
Na voljo je seveda mnogo rešitev, če se nam zgodi da nimamo prostora za zgoraj navedene debeline, a se do zdaj v tem kontekstu ni še nobena opcija izkazala za boljšo od zgoraj navedene.
Prihranki – primer
Recimo da izhajamo iz najbolj preprostega in zanesljivega izračuna o porabi energije za ogrevanje in da imamo slabo izolirano mansardo (npr. 10cm izolacije) v podnebju osrednje Sloveniji in upoštevamo priporočeno vrednost v zgornji tabeli (npr.25cm) izračunamo za povprečno mansardo porabo energenta, ugotovimo :
Pri mansardi z slabo izolacijo so transmisijske izgube (q) 31,00 kWh/m2 kar je v litrih – 3,1 l/m2. Pri dobro izolirani mansardi pa transmisijske izgube (q) znašajo 12,24 kWh/m2, v litrih – 1,2 l/m2.
Razlika je kar 1,9 l/m2 na sezono.
Iz tega ugotovimo da pri povprečno veliki mansardi (150m2) s slabo izolacijo poraba kurilnega olja za ogrevanje znaša 465 litrov, pri dobro izolirani mansardi pa porabimo samo 183 litrov kurilnega olja za ogrevanje. Samo za mansardo je razlika med porabama za 282 litrov na sezono. Z dodatno izolacijo mansarde prihranimo 264 EUR na kurilno sezono.
Če investiramo v dodatno izolacijo (npr. 15 cm), kar znaša 852 EUR, kar pomeni da se nam investicija za izolacijo v tem primeru povrne v 3,2 letih. Ta investicija nam v nadaljevanju življenjske dobe objekta prinaša čisti dobiček v dodatno izolacijo mansarde. Isto velja za primere zadnjih plošč proti neogrevanim podstrešjem. V detajlih se vsi primeri razlikujejo, zato ni potrebno da izpostavljamo slabše oz. ekstremnejše razlike.
Seveda je to samo poenostavljen izračun, ki ne upošteva vseh detajlov in faktorjev, a se končni rezultat in tale naš nič kaj preveč ne razlikujeta.
