Od vzmetnice do vodne postelje

Ko sem bila otrok, si vodne postelje videl kvečjemu v kakšnem filmu, pri nas pa smo vsi imeli vzmetnice. Tiste prave, s klasičnimi vzmetmi, na katerih smo otroci tudi z veseljem poskakovali ter jih tako uničevali. Potem so se ležišča spremenila: vzmetnice so marsikje nadomestila ležišča iz takšne ali drugačne pene, moderna pa so bila tudi takšna, ki so bila iz nekoliko bolj eksotičnih materialov – na primer polnjena s kokosovimi vlakni. Ko sem odšla na študij, sem se takoj odločila, da se seboj ne bom vlekla svoje stare vzmetnice, temveč bom bolj moderna. Zaželela sem si japonski futon, in odločitev je bila kar primerna, saj sem ga lahko zložila, v garsonjeri pa je prišlo to še kako prav.

Ko sva s partnerjem nekaj let kasneje opremljala svoje prvo stanovanje, se nakupu vzmetnice oziroma ležišča nisva kaj prida posvečala. Z denarjem sva bila na tesnem, zato nisva imela kaj izbirati. Sem si pa že takrat rekla, da bom nekoč spala na vodni postelji. In želja se mi je uresničila sedem let kasneje – s partnerjem (zdaj ni več fant, temveč že mož), sva se znebila stare vzmetnice s posteljo vred, in kupila vodno posteljo. In zdaj spiva … Ja, tako kot so v mojem otroštvu spali zgolj v ameriških filmih. Vsako jutro se namreč zbudiva spočita in z nasmehom, ker sva celo noč lebdela na vodi.