Zgodovina denarja

Denar danes igra pomembno vlogo v vsakdanjem življenju vsakega posameznika. Zagotovo drži stavek, da ”danes ni nič več zastonj” in običajno govorimo o tem, da za vsako stvar plačamo določeno ceno. Časi blagovne menjave so minil že nekaj časa nazaj, zato moramo vedno imeti na zalogi oziroma v denarnici kakšen kovanec ali bankovec.

denar

V članku boste našli:

Da vam malce olajšamo navigacijo po članku, smo pripravili kazalo vsebine. S klikom na povezavo se boste zapeljali direktno do tematike, ki vas zanima:

  1. Zgodovino denarja
  2. Nekaj o izumu papirnatih bankovcev
  3. Zgodovino slovenskega denarja
  4. Kakšna je funkcija denarja
  5. Kakšne denarne valute poznamo
  6. Virutalne – kriptovalute
  7. Kako zaslužiti denar
  8. Varčevanje denarja
  9. Verzi o denarju

 

Zgodovina denarja

Začetki trgovanja z denarjem segajo v čas starih Grkov, torej okvirno 700 let pred našim štetjem. Prvi denar je bil v obliki kovancev. Njegova vrednost je bila enaka vrednosti kovine, iz katere je bil izdelan. Takrat so poznali srebrne in bronaste kovance, katerih pristnost je bila zagotovljena z žigom kralja, ki je vladal mestu ali državi. Kitajci so bili prvi, ki so pričeli z uporabo papirnatega denarja. V devetem stoletju našega štetja, so namreč namesto, da bi prenašali kovance, raje prinesli potrdilo imenovano leteči denar, s katerim so zagotovili, da imajo denar shranjen.

starinski denar

Starinski kovanci

 

Izum papirnatega denarja

 

prvi papirnat denar

prvi papirnat denar

prvi papirant denar jiaozi

Prvi papirnat denar oz. “Jiaozi” – okoli 10. stoletje

Kot smo že povedali, so izumitelji papirnatega denarja Kitajci. Prvi papirnat denar se je pojavil okoli 11. do 12. stoletja našega štetja. Na območju Evrope se je denar v obliki papirja pojavil šele ob koncu srednjega veka.

 

Prvi pravi bankovci naj bi bili izdani na švedskem leta 1661. Sprva so se pojavili obliki papirnatih potrdil za različna posojila. Kasneje so ta potrdila postala osnova za trgovanje, leta 1666 pa so ti papirji dobivali tudi okroglo vrednost. Kaj kmalu je prišlo do standardizacije vrednosti in oblik zapisa, tako se je tudi v Evropi razvilo trgovanje z bankovci.

Tudi takrat so bankovci veljali za nekakšna potrdila, izdana s strani angleških zlatarjev, ki so hranili zlato. Torej so bili neke vrste bankirji. Bankovci so imeli takrat manjšo vrednost, kot zlati kovanci ali kovanci iz katere druge kovine. Njihova uporaba se je zato razširila šele v 17. stoletju. Kar nekaj časa je minilo, preden so v uporabo prišle plačilne kartice. Ideja o njihovem razvoju se je posvetil ameriškemu poslovnežu Franku. Gospod je leta 1949 rezerviral večerjo v restavraciji in ko mu je natakar prinesel račun, je presenečeno ugotovil, da je denarnico pozabil v drugem plašču. Zadrego je rešila njegova žena, ki je hitro dostavila potreben denar. Že naslednje leto je Frank ponovno obiskal isto restavracijo in račun plačal z majhno kartonasto kartico Diners Club Card. Končno se mu je uresničila želja in poslovna ideja, da bi lahko zapravil tolikor, kolikor si lahko privošči in ne zgolj vsote, ki jo v takratnem trenutku zmore njegova denarnica. V celotni zgodovini plačilnih kartic, je ta dogodek poznan kot ”Prva večerja”.

 

Slovenski denar

 

slovenski tolarji

Slovenski tolarji (SIT)

Prvi so na ozemlju Slovenije v četrtek stoletju denar uporabljali člani plemena Tavriski. Namesto blagovne menjave, so trgovali s srebrnimi kovanci imenovanimi tetradramehe. S kasnejšim preseljevanjem ljudstva se je denarna menjava pri nas povrnila v blagovno in prva naslednja uporaba kovancev je znana v 11.stoletju. Kovanci, ki so jih takrat kovali tudi Celjski grofje, so bili imenovani pfenigi. Šele leta 1848 so bili zaradu marčne revolucije in programa Zedinjene Slovenije, natisnjeni zasilni bankovci. Imeli so napis v nemškem in slovenskem jeziku – ”pet krajcar”. Po prvi svetovni vojni je v uveljavo prišel dinar. Tega so menjali z ostankom avstrijskih kron in jugokronami. Denarni zavod Slovenije je bil ustanovlen med drugo svetovno vojno in je izdajal lastne plačilne bone. To je bila tudi prva slovenska emisijska banka. S koncem vojne je bil zavod ukinjen in je prešel pod upravo narodne banke Jugoslavije in nastopilo je obdobje jugoslovanskih dinarjev, ki so jih prebivalci Slovenije uporabljali do 8. oktobra 1991. Takrat je slovenski parlament sprejel zakon o Banki Slovenije ter o novem imenu državne valute, slovenskem tolarju. Prvi tolarji so v obtok prišli julija 1992.

Prehod na evro je potekal v več stopnjah. Prva se je začela z vstopom v EU. V drugi stopnji smo imeli dvojno označevanjem cen, ki je trajalo do 1. julija 2007. Vmes smo 1.marca 2006 dobili potrditev, da izpolnjujemo pogoje za uvedbo evra in takrat je bil tudi določen tečaj menjave med tolarjem in evrom. Tretjo stopnjo predstavlja uvedba evra s 1. januarjem 2007 in to je tudi datum, ko je evro uradno postal naš denar.

 

Funkcije denarja

varčevanje denarja

Varčevanje denarja ni enostavno

Denar je menjalni posrednik, ki je nadomestil neučinkovito menjavo za blago, ki je potekala le, če sta bili fizično prisotni vsaj dve osebi – kupec in prodajalec. Prav tako je ena izmed njegovih funkcij, da je hranilec vrednosti. Z njegovo pomočjo se lahko plačilo prenese v prihodnost. Poleg denarja to funkcijo opravljajo še obveznice in druge vrste naložb. Edina in ključna razlika med njimi in denarjem je, da se samo z denarjem nakup lahko opravi takoj. Vse ostale naložbe je potrebno najprej spremeniti v denar. Zato je bolj likviden. Druga plat denarja je, da ne prinaša obresti ali drugih donosov. Od njegove stopnje inflacije pa je odvisno, če je denar dober hranilec vrednosti. Njegova vrednost je tudi unikatna mera vrednosti, ki je enaka za vse vrste blaga. Zadnja funkcija denarja je plačilno sredstvo za vse dobrine.

Denarne valute

Pod pojmom denarna valuta, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo opredelitev kot denarna enota neke države. Poznamo tujo in domačo valuto, ki jo lahko menjamo, njena vrednost pa se konstantno spreminja. V ekonomskem smislu valuta predstavlja tudi denarni sistem posamezne države, glede na določeno vrednost denarne enote oziroma valute. Za vrednosti valut skrbijo ekonomisti, zaposleni v centralnih bankah. Ukvarjajo se s fiskalno politiko države, uravnavanjem, prilagajanjem in opazovanjem finančnih mehanizmov. V kolikor gre za mednarodno razširjeno valuto, morajo centralne banke držav medsebojno mednarodno sodelovati. Valute se uporabljajo kot sredstvo menjave vrednosti, zato jo potrebujemo za pretvorbo domače valute v tujo, ko se odpravljamo na dopust v tujino. Najbolj pogoste in posledično tudi najbolj poznane valute poleg evra in dolarja so:

  • Krona (Danska, Švedska, Islandija, Češka)
  • Dolar (ZDA, Bahami, Kanada, Avstralija)
  • Švicarski frank (Švica, Lihtenštajn)
  • Dinar (Tunizija, Srbija, Irak, Kuvajt, Alžirija, itd.)
  • Funt (Egipt, Libanon, Sirija in Združeno kraljestvo)
  • Jen (Japonska)
  • Rubelj (Rusija)
  • Juan ( Ljudska republika Kitajska)
  • Lev (Bolgarija)
  • Lej (Romunija, Moldavija)
  • Lek (Albanija)
  • Denar (Makedonija)
  • Forint (Madžarska)
  • Kuna (Hrvaška
  • Kiat (Burma)
  • Hrivnija (Ukrajina)

 

Virtualne valute

 

bitcoin virutalna kripto valuta

Kriptovaluta Bitcoin

Poleg klasičnih denarnih valut, poznamo tudi virtualne valute. Te po mnenju Evropske centralne banke niso dejanske valute, ker ne veljajo za zakonito plačilno, temveč kot menjalno sredstvo. Med njimi so najbolj poznane kripto valute, npr. Bitcoin. So digitalni zapisi vrednosti, ki niso regulirani in jih ne izda centralna banka ali drug državni organ. Prav tako noben od naštetih zanj ne jamči. Torej se od običajnih valut razlikujejo v tem, da jih ne nadzoruje nobena institucija. Virtualne valute niso nujno vezane na običajno oziroma zakonito valuto, ampak ga fizične in pravne osebe sprejemajo kot menjalno sredstvo, ki se tudi elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje.

Kako zaslužiti denar?

Denar zares postaja sveta vladar in večina se sprašuje, kako na hiter način do večje količine denarja. Brez dela je na legalen način težko zaslužiti, a z nekaj pametnimi idejami, tudi to postane mogoče. Če za svojo redno zaposlitev prejmete nizko plačo, s katero komaj pokrijete stroške, je čas, da stvari vzamete v svoje roke in zaslužite kakšen dodaten evro, ki ga boste z veseljem porabili za dopust ali pa si z njim kupili kakšno malenkost. Doba interneta je prinesla nešteto možnosti za zaslužek – od trgovanja z virtualnimi valutami, do spletnih trgovin in zanimivih spletnih blogov. Vsega tega se lahko z malo samoiniciative postopite tudi sami. Poleg zaslužka na internetu, se lahko znajdete tudi drugače in na vrtu gojite jagode, borovnice ali kakšno drugo dobroto, ki jo bo lokalni kmet z veseljem zamenjal za vrečo krompirja ali pa paket domačih jajc. S tem se sicer vrnemo na blagovno menjavo, kar je v tem primeru več kot odlično. Možnosti za dodaten zaslužek je kar nekaj, potrebno si je samo vzeti čas in pri ideji vztrajati.

Internet pa ni samo vir zaslužka, temveč tudi res ogromna enciklopedija, s katero lahko oplemenitite svoje znanje in ga nato tudi učinkovito prodate. V veliko podjetjih cenijo znanje pred šolanjem. Če se boste izkazali z znanjem, ki ga lahko pridobite z učenjem, lahko brez problema dobite službo, ki bo dobro plačana in vam omogočala boljše življenje.

Še en izmed zelo uporabnih nasvetov pa je ta, da za denar počnete nekaj, v čemer ste res dobri, pa naj bo to šport – osebno trenerstvo, risanje – prodajate lahko slike, igranje inštrumentov – posnamete lahko svojo ploščo… Idej je mnogo, le realizirati jih morate.

Varčevanje denarja – svetovni dan varčevanja!

Kljub temu, da je znan slovenski rek ”denar je za med ljudi”, še vedno večina ljudi skrbi, da imajo nekaj malega denarja privarčevanega na svojem bančnem računu. Tako imamo rezervo za dražje projekte ali pa nakup stvari, ki predstavlja večji finančni zalogaj. Tega so se zavedali tudi predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, ki so leta 1924, na srečanju v Milanu, 31. oktober razglasili za svetovni dan varčevanja.  S tem so želeli še naprej krepiti zavedanje o pomembnosti varčevanja.

 

Če vam je bil članek všeč, ga delite s svojimi prijatelji na družbenih omrežjih, veseli pa bomo tudi vaših komentarjev in predlogov za nadaljnje članke. Nekatere izmed opisanih tematik bomo opisali tudi bolj podrobno v manjših člankih.

Več podobnih vsebin lahko najdete na blogu e-objave, za konec pa vam prilagamo še nekaj verzov o denarju:

Verzi o denarju

”Nič ne naredi poslovnega človeka tako absolutno neodvisnega kot gotovina” (Orison Swett Marden)

“Gospodarnost je sredstvo modrega upravljanja s tistim kar imaš – denar, čas, energija, priložnosti.”  ( Orison Swett Marden)

“Denar je jezik, ki ga razumejo vsi narodi.” (Aphra Behn)

“Denar včasih res odstrani težave, vendar jih tudi naredi.” (Lao Ce)

»Če bi bil rad prepričan, da pričenjaš pravilno, začni varčevati. Navada varčevanja denarja poleg tega, da okrepi voljo, razjasni energije.« (Theodore Roosevelt)

“Skleni dogovor s seboj, da boš prihranil vsak teden določen znesek od tvojega zaslužka.” ( Orison Swett Marden)

“Majhna razlika med tem kar zaslužimo in porabimo, je kapital.” ( Orison Swett Marden)

“Norec in denar se hitro ločita. Rad pa bi vedel, kako sta se sploh našla?” (Cyril Fletcher)

“Gospodarnost je prijatelj človeka, graditelj civilizacije.” ( Orison Swett Marden)

“Če denar resnično ne prinaša sreče, potem ga vrnite.” (Jules Renard)

“Varčevati pomeni tudi, da ne zapravimo denarja, ki smo ga privarčevali” -(Bud Hogberg)

“Ko gre za denar, so mnogi ljudje finančni hipohondri.” ( Donald Trump)

“Denar ni še nikoli nikomur preprečil, da bi bil srečen ali nesrečen.” (Eddie Barclay)

Tags: , , , , ,

Leave a Reply