Zgodovina surfanja

Deskanje ali surfanje (https://sl.wikipedia.org/wiki/Surfanje) je vodni šport, kjer se za premikanje izkorišča valove. Premikajo se namreč s tem ko izkoriščajo energijo lomljenja valov. Pri tem nastane pena, angleško surf, po kateri pa je šport tudi dobil ime.

Surfanje je eden izmed najstarejši športov na zemlji. Jahanje valov, pri čemer so uporabljali leseno desko, se je namreč uporabljalo več kot tri tisoč let nazaj. Prvi surferji so bili ribiči, ki so s srfom hodili lovit ribe. Prvi zapisi o surfanju se načeloma pojavijo šele na koncu 18.stoletja, ko so Evropejci prvič stopili v stik z Polinezijci na Tahitiju. James Cook, je opisal, kako je nek Tahitijec ujel valove z svojim kanujem. Po tem sklepamo, da so bili prvi polinezijski naseljenci, ki so pristali na Havajih zelo spretni v tem športu. A šele po nekaj sto letih se je dejansko pojavila havajska oblika surfanja. Takrat so si namreč Havajci lastili največji ugled v spretnosti srfanja.

Za izdelavo desk so se uporabljale samo tri vrste dreves. Znano je, da je izdelovalec desk izkopal drevo in nato v luknjo korenin namestil ribe za dar bogovom, ker so mu dali drevo. Izdelovali in uporabljali so samo 4 tipe desk. Prva je bila dolga okrog 2 do 4 čevlje in je bila narejena za otroke, druga je bila srednja, dolga 8 čevljev ali več, tretja je bila veika med 12 in 18 čevlji ampak je zahtevala visoko stopnjo spretnosti, četrta pa je bila velika 18-24 čevljev in namenjena privilegirancem.

Kako so se  surfi iz lesenih plohov razvili v lahke in okretne?

Trden surf je narejen iz kosa trdnega lesa, največkrat iz lesa. Trdni surfi se se uporabljali naprej od antičnih časov, njegovo uporabo pa so zabeležili analitični raziskovalci in popotniki, kot je bil Capt. Cook, ki prvi pisno omenja deskanje.