Kako arheološke najdbe pokažejo našo preteklost

Arheologija je samostojna znanstvena veda, ki nas poučuje o naši preteklosti. Vsak izmed nas namreč želi izvedeti, kdo so njegovi predniki in s kje prihajajo. S tem, ko poznamo preteklost, spoznamo tudi same sebe. Do spoznanja svoje preteklosti in prednikov pridemo s pomočjo izkopavanj. Vse arheološke najdbe nas seznanijo z običaji, navadami, zgodovino in drugimi pomembnimi dejavniki naših predhodnikov. Nadaljnje raziskovanje izvora predmetov nam razkrije človeško bivanje na določenem območju in njegovo usodo.

Postopek izvedbe izkopavanj

Preden predstavijo arheološke najdbe, morajo arheologi najti najdišče. Postopek se začne s sistematičnim zbiranjem podatkov na terenu in z raziskavo že objavljene dokumentacije iz tega področja. Nadaljuje se z ogledom terena in iskanjem kazalcev poselitve oziroma bivanja populacije na določeni lokaciji. Pričnejo se tudi površinski in podpovršinski pregledi z zbiranjem najdenih predmetov. Vsi predmeti so nato popisani, dokumentirani in spravljeni za nadaljnjo obdelavo. S sodelovanjem z drugimi znanstveniki, arheologi dodobra raziščejo relief, saj na ta način preprečijo poškodbe najdenih predmetov.

Celoten obseg arheoloških raziskav

Storitve izkopavanja in arheološke najdbe sestojijo iz več različnih, med seboj povezanih elementov. Vsebujejo na primer strukturni pregled, analizo in čiščenje površin. Sledijo površinski, podpovršinski, geofizikalni in drugi pregledi. Nadalje se pri izkopavanju dokumentira uničenje, izvede pa se tudi testni izkop pred samim izkopavanjem. Tako se preuči tudi trdota tal in obenem določi način izkopavanja. Največji del arheoloških raziskav pa vsebuje dokumentiranje gradiva. Strokovnjaki ovrednotijo najdene vire in podatke. Izvajajo tudi daljinsko zaznavanje topografijo in vzorčenje z vrtinami. Celoten postopek je izveden pod strokovnim nadzorom, saj se tako preprečijo napake. Obenem zaradi večjega števila vpletenih arheologov pride tudi do hitrejše raziskave najdenih virov in obenem hitrejšega spoznavanja naše preteklosti.

Najstarejše arheološke najdbe

Povečini arheološke najdbe na območju Slovenije v zadnjem času obsegajo predmete iz obdobja rimske Emone. Nekatera starejša najdišča pa so izpred 100.000 let. Našli so predvsem orodja in lovske pripomočke ter ostanke kosti jamskih medvedov, jelenov, volkov in drugih živali. Najdene so tudi številne jame na krasu, na Notranjskem in Dolenjskem. Izpred obdobja 40.000 let nazaj pa so najdeni predmeti predvsem loki, harpune, kline, strgala in druga orodja.